HARMONIA CONCERTANS

Harmonia concertans je cikel koncertov stare glasbe na zgodovinskih glasbilih, ki ga prirejata zavod Harmonia Antiqua Labacensis in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut. Cikel sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.

Cikel se je uveljavil kot nepogrešljiv sestavni del našega kulturnega življenja. Posebno se je izkazal pri oživljanju starejše slovenske glasbene dediščine. Od leta 2011 je v štirinajstih sezonah zazvenelo 76 koncertov, večina jih je nastalo posebej za cikel, 27 sporedov pa je bilo v celoti posvečenih slovenski glasbeni dediščini. Na njih je nastopilo 139 glasbenikov, plesalcev in igralcev — 92 tujih in 47 slovenskih. Na sporedih je bila glasba iz arhivov v Ljubljani, Kopru, Novem mestu, Mariboru, Ptuju in Klanjcu na Hrvaškem, tudi psalmi in moteti koprskega organista Antonia Tarsie, operne arije iz arhiva grofovske družine Attems iz Slovenske bistrice in instrumentalna glasba Benjamina Ipavca in Stanka Premrla. Slišati je bilo mogoče lutenjsko glasbo Giacoma Gorzanisa, ansambelsko glasbo za člane družine Khisl, koncertantne motete in plese Isaaca Poscha, Miserere Janeza Krstnika Dolarja, nemške arije Jakoba Frančiška Zupana, komorne koncerte Giuseppa Tartinija in klavirsko glasbo Francesca Pollinija in Františka Josefa Benedikta Dusíka. Veliko skladb je zazvenelo prvič po več stoletjih.

Ansambel musica cubicularis deluje od leta 2004. V svoje sporede pogosto vključuje manj znana in še neobjavljena dela, tudi operne arije iz arhiva grofov Attems v Slovenski Bistrici, koncerte iz ptujske zbirke, duhovne dialoge iz arhiva koprske stolnice, glasbo iz novomeškega frančiškanskega samostana, renesančno glasbo, posvečeno članom družine Khisl, in repertoar, ki so ga nekoč hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Ansambel nastopa v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Hrvaški, Češki, Španiji in Švici. Sodeluje z domačimi in tujimi pevci in instrumentalisti, tudi znanimi specialisti, kot so Manfredo Kraemer, Federico Guglielmo, William Dongois, María Cristina Kiehr in Edoardo Torbianelli. Konec leta 2021 je na Švedskem posnel zgoščenko motetov in instrumentalne glasbe Isaaca Poscha.

Abonmaji v predprodaji:

Cena: 48 € (enotna cena)  

Kdaj: Sreda, 5. marca, in četrtek, 6. marca  

Ure: 10.00–13.00 in 15.00–18.00         

Kje: Blagajna pred Atrijem ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Abonmaje lahko kupite tudi uro pred vsakim koncertom.

Vstopnice za posamezne koncerte:

Cena: 10 € (8 € s popustom za otroke, študente in upokojence)       

Kdaj: Uro pred koncertom  

Kje: Blagajna pred Atrijem ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Vstopnice lahko kupite tudi prek spleta. Povezavo za nakup najdete pri vsakem koncertu v seznamu dogodkov.

»Z vsebinsko zaokroženim sporedom in intimnimi, ponotranjenimi izvedbami so nam glasbeniki pričarali božično vzdušje nekega oddaljenega časa, katerega sporočilnost in estetika sta še vedno aktualni.«

(03.01.2022, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Skozi celotni dogodek smo lahko uživali v barvitosti in uigranosti ravno za to priložnost sestavljenega orkestra pod umetniškim vodstvom Domna Marinčiča, ki je poskrbel za temperamente, slogovno ustrezne, sveže in zares očarljive interpretacije nekaterih najbolj znanih in priljubljenih uspešnic baročne glasbe.«

(25.09.2021, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Njihova ura zahtevnih partov in partitur je bila naravnost osupljiva tako po očitnem inštrumentariju kot po njihovih komornih in solističnih interpretacijah. Izdelane izvedbe so slonele na dovršeni tehnični pripravljenosti ter muzikalnih predstavitvah vseh kontrastnih stavkov na relaciji črno-belih baročnih elementov. Te izvedbe nam bodo še dolgo ostale v spominu.«

(9.1.2021, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Enako skladno in zanesljivo je inštrumentalna spremljava nudila podporo vokalnim solistom v vseh ostalih delih, vključno s Kantato o kavi, katere sklepna arija je na odru združila vse izvajalce tega nepozabnega večera ter ponovljena zvenela kot dodatek.«

(13. 05. 2019, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Njihov zbrani, prefinjeno zveneči nastop je bil prežet s pristno izpovednostjo izbranega repertoarja in smo ga lahko doživeli kot oživitev teoretskih vsebin, predstavljenih na predavanjih.«

(22. 4. 2019, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Predstavila se je kot izjemna čembalistka, ki jo odlikuje presenetljivo mehak, zaokrožen in voluminozen ton ravno pravšnje rezkosti, ki ga je iz čembala izvabljala tako z gladko tekočimi pasažami kot z izvrstno odmerjenimi arpeggi. S prefinjenim fraziranjem in ustreznim okraševanjem melodij je vsaki skladbi dala ustrezen značaj in slogovno izrazito povednost. Glasbena in verbalna komunikativnost Cataline Vicens, njena očarljiva scenska pojava ter izjemna, zares intimna ekspresivnost njenih interpretacij so že s prvo skladbo dosegle poslušalce.«

(22. 10. 2018, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Tokratna zasedba ansambla musica cubicularis, ki ga tvorijo vedno drugi, a vedno izvrstni glasbeniki, je potrdila, da sta za izjemno glasbeno doživetje potrebna tako izbira zanimivega, pogosto redko slišanega repertoarja kot tudi dovršeno muziciranje posameznikov, ki se zbrano poglobijo v glasbo in se zlijejo v enotni glasbeni izraz.«

(24. 6. 2018, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Intimno okolje Atrija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je zopet pokazalo kot idealno za takšno zvrst glasbe, nastopajoči pa izvrstni poznavalci historične izvajalske prakse ter občuteni pripovedovalci glasbenih zgodb renesanse.«

(20. 6. 2018, radijska oddaja Tedenski utrip, program ARS,

Marko Šetinc)

»O uspehu cikla priča vedno dobro obiskani Atrij ZRC SAZU, stalno prizorišče koncertov tega cikla, v katerem je tokrat znova zmanjkalo sedežev. […] Cantarini se je v vlogi pripovedovalca znova izkazal kot izjemno prepričljiv interpret dolgih recitativov, nabitih z dogajanjem in čustvi, ter kot izjemen igralec, ki je bistveno prispeval k pretresljivosti in ganljivosti izvedbe. Martin in Warwitz sta prav tako tehtno podala svoji vlogi Klorinde in Tankreda, inštrumentalni ansambel pa je očaral z zvokovno uravnovešeno in z dogajanjem ubrano spremljavo.«

(26. 2. 2018, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Wietse Beels in Edoardo Torbianelli torej nista očarala le z izjemno homogenim in okrog jasne rdeče niti spletenim sporedom, temveč tudi z izjemno interpretacijo. S historičnim glasbilom in slogu ustrezno tehniko sta razkazala lahkotno igro, neobremenjeno z željo po masivnosti zvoka. Izražala sta se enotno ter popolnoma predano retoriki in izrazni moči samih glasbenih del. In ta se skriva predvsem v detajlih; iz popolno oblikovanih in interpretiranih motivov sta stkala čudovito spevne, povedno poudarjene in naravno predihane fraze ter posledično celotne stavke, pri katerih je pred preglednostjo oblike prednost imela sporočilnost vsebine.«

(29. 12. 2017, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Barbara Kozelj se je predstavila kot izjemno prepričljiva solistka. S svojo virtuozno vokalno tehniko obvladuje pretanjene manipulacije zvočne barve in intenzitete, odlična je v fraziranju in akcentuaciji ter nenazadnje tekoče in spevno podaja melodijo. Skozi njene interpretacije so v polnosti zaživela tako besedila kot glasba. Glasbene plati nastopa Barbare Kozelj ni zasenčila niti njena očarljiva odrska prezenca.«

(12. 10. 2017, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Solistki sta dihali usklajeno ne le druga z drugo, temveč tudi z obema izvajalcema continua. Ansambel je deloval uigrano in sproščeno, v ospredju je vsekakor bila očarljiva lepota glasbe in njena izjemna komunikacijska moč.«

(13. 2. 2017, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»Ansambel musica cubicularis je izbrani repertoar interpretiral zbrano, zvokovno homogeno in z enotno glasbeno-izrazno mislijo. Pokazali so zavidljivo tehnično raven muziciranja ter intimno poznavanje sloga.«

(31. 5. 2016, spletna revija Odzven, Tomaž Gržeta)

»S poldrugo uro trajajočim koncertom se je ansambel musica cubicularis tako primerno poklonil italijanskemu baročnemu velikanu Arcangelu Corelliju in nam s sijajnimi izvedbami njegovih del z ustreznimi zgodovinskimi glasbili približal Corellijev opus. Poslušalstvo je tudi tokrat lepo napolnilo omenjeno prizorišče in nastopajoče zasluženo počastilo z dolgim končnim aplavzom, ki je od glasbenikov izvabil še dodatek.«

(5. 6. 2013, Glasbeni utrip na Programu ARS, Mihael Kozjek)

»Prav ta vprašanja ter preizpraševanja samoumevnosti v glasbi, ki so se nam porajala ob koncu recitala Christopherja Stembridgeja, so koncertnemu dogodku podelila dodatno vrednost, ki je nekaterim klasičnim koncertnim dogodkom pri nas včasih primanjkuje.«

(20. 3. 2012, Glasbeni utrip na Programu ARS, Marko Šetinc)

»Koncert stare glasbe [»DUNAJ: Cesarski valček«], ki nam postreže s Schoenbergovimi priredbami Straussovih valčkov, zagotovo sodi med izvirnejše programske podvige na domačih tleh.«

(20. 12. 2012, Glasbeni utrip na Programu ARS , Marko Šetinc)

»Cikel Harmonia Concertans je že v svoji prvi izdaji prijetno dopolnil kulturno dogajanje v prestolnici, s svojim konceptom pa tudi tokrat [v 2. sezoni 2012] veliko obeta in že prispeva h glasbenim vrhuncem letošnjega leta.«

(18. 1. 2012, Glasbeni utrip na Programu ARS, Anamarija Štukelj Cusma)